»Moje slike so moji otroci – rada jih imam«
Objava:
05. 04. 2008 / 22:00
Deli:
Čas branja:
12 minut
Nazadnje Posodobljeno:
23.07.2010 / 07:00
»Moje slike so moji otroci – rada jih imam«
Zakaj se je akademske slikarke Jane Vizjak tako globoko dotaknil križev pot? Saj brez osebnega trpljenja, brez najgloblje žalosti ni mogoče sestopiti v tako doživljeno kalvarijsko dogajanje.
Zakaj se je akademske slikarke Jane Vizjak tako globoko dotaknil križev pot? Saj brez osebnega trpljenja, brez najgloblje žalosti ni mogoče sestopiti v tako doživljeno kalvarijsko dogajanje. »V resnici nisem žalosten človek,« pravi o sebi slikarka Jana. Potem razkrije spomin! Bila je deklica pri dvanajstih letih, ko ji je umrla »srčno ljubljena mamica«. To je bila neznosna bolečina, ki še danes otožno orkestrira v globini njene duše, njenega srca, pa tudi v vseh njenih slikarskih izdelkih. Bila je študentka na Akademiji za slikarstvo v Ljubljani. Čakajoč na mestni avtobus na Celovški pri Tivoliju jo je podrl avto, ki je zapeljal na pločnik: osem dni v nezavesti, večmesečna telesna negibnost, leta zdravljenja in operacij, priklenjenost na bolniško posteljo. A od vsega najbolj mučno, a tudi najbolj očiščujoče, je doživetje ‘neskončne samosti’. Potem študij v tujini (Düsseldorf): tuja govorica, tuji ljudje, tuji kraji. »Domotožje peklensko m...
