Ko so kitajske komunistične oblasti prešle s tihega na krvavo uničevanje tibetskega ljudstva ter njegove kulturne in verske dediščine, se je v medijih nemudoma pojavilo vprašanje: Čemu papež molči? Nekateri novinarji so šli tako daleč, da so že prvi dan nasilja nad Tibetanci govorili o »papeževem molku«. S tem »molkom« so namigovali na neki drug »molk«, tisti, ki ga lažno in zlonamerno podtikajo papežu Piju XII. v zvezi z nacističnim uničenjem Judov. Enačba, ki so jo hiteli prodajati, se torej glasi: kakor je Pij XII. odobraval nacistične zločine, tako tudi Benedikt XVI. odobrava genocid komunistov nad budističnimi Tibetanci. Z lažmi, zvitimi iz trte, so hoteli v enem mahu očrniti Cerkev nekoč in danes. Vendar so se ušteli, saj je papež Benedikt na prvi sredini avdienci po moriji v Tibetu povedal, kako »z veliko zaskrbljenostjo spremlja novice« od tam »in kot oče trpi in čuti zaradi trpljenja tako številnih ljudi«. Zelo odločno se je zavzel za prenehanje nasilja, kajti »z nji...