Foto: Andrej Grum

Barve, barve, barve! Teh prizorov fotoaparat ne more zajeti, sem razmišljal, že ko je moj kolega pritiskal na sprožilec svojega canona. Aparat je bil zelo zmogljiv in najbrž pregrešno drag, ampak za to nalogo ni bil ustrezen. Inženirji še niso zasnovali aparata, ki bi lahko zajel lepoto oddaljenih gorskih verig, ko se človek vozi po namibijskih brezpotjih. To bi bilo delo za kakega slikarja, morda Moneta ali Renoirja. Barve! Pastelne, vseh odtenkov, prelivajoče se in migetajoče v vročini afriškega popoldneva. Malo stran od nas se pase nekaj gazelic. Medtem ko se čreda pase, kaka posamezno vedno nemirno opreza naokoli z dvignjeno glavo in ovohava zrak. Namibija je dežela gepardov. Če gazelica geparda ne opazi dovolj zgodaj, ji ni pomoči. Oziroma zavoha, saj se gepard plazi praktično neslišno, njegov kožuh pa se do nevidnosti zlije s pastelnimi barvami afriške puščave. Izd...