Po vsej Sloveniji je na vrhuncu svetega tridnevja završalo: »Kristus je vstal! Aleluja!« Dobri ljudje, preprosti in učeni, mladi in odrasli so izpovedovali svoje doživljanje. Če se bo po mukotrpni življenjski poti »tam zgoraj« zares kaj tako lepega zgodilo, kot pripovedujejo svete knjige in o božjih rečeh poučeni ljudje, potem mi bo praznovanje svetega tridnevja v velikem tednu, posebno zakrament sprave, še presneto prav prišlo, če pa »tam zgoraj« ni nič, potem mi ta vsakdanja hoja v cerkev, poslušanje svetopisemskih besedil in ubranega petja ne bo prav nič škodila. Če so vsa svetišča, od mogočnih velemestnih katedral, v katerih je mogočno odmevala Händlova Aleluja, do vaških kapelic, zgovornih v svojih preprostih, a zanesljivih izpovedih verujočih ljudi, nastala po nareku neke višje sile, potem si želim v naročje te neizčrpne lepote, ki se je neulovljivo razselila po vsem vesoljnem svetu, vidnem in nevidnem; če pa je vse to ustvaril zgolj naš omejen...