Vas zanima, katere grmovnice so krasile domove pred dobrim stoletjem?

Janez Koprivnik jih je v knjigi Domači vrtnar razdelil v tri skupine. Našteva grme visoke, srednjevisoke in nizke rasti. Grmovnice so sadili posamezno ali v skupinah: na gredah, ob poteh, plotovih in okoli vrtnega smetišča. Upoštevali so pravilo, ki se ga držimo tudi danes: »Skupine se sestavijo tako, da je najvišje grmovje na sredi, oziroma ob steni (plotu), srednjeveliko okoli tega, najmanjše pa ob robu«.

Kaj pa skrb za rastline? »Po letu se morajo grede okapati. Prvo leto zlasti zato, da grmovje bolje raste, druga leta pa, da se ne naseli na gredah ostudni plevel; grede morajo biti vedno snažne in lepo obrobljene.« Na področju oskrbe je v zadnjem desetletju prišlo do korenitih sprememb. Grede namreč zastiramo z drobno mletim lubjem, ki preprečuje rast enoletnih plevelov, preprečuje izsušitev in izboljšuje strukturo tal. Če grede pred sajenjem temeljito očistimo trajnih plevelov, s pletjem...