V letih pred zrušenjem komunizma in osamosvojitvijo sem pred veliko nočjo vstopil v trgovino v Škocjanu. Pred menoj je neka ženska kupovala moko, sladkor, rozine in barvo za pirhe. Za plačilo je ponudila bone, ki jih je dobila v videmski papirnici namesto plače. Trgovka se jih je branila vzeti. Delavka je zajokala: »Tudi moji otroci bi radi veliko noč! Vzemite, prosim, drugega nam ne dajo, čeprav delamo kot zmešani!« Pobegnil sem iz trgovine. Preden sem se odpeljal, je prišla za menoj delavka z vrečko. Njeni otroci so imeli veliko noč.

Slovensko osamosvojitev sem si vedno predstavljal kot vstajenje Slovencev in kot vstajenje socialne pravičnosti. Tudi ta je eno izmed velikonočnih sporočil. Prvo brez drugega nima nobenega globljega smisla.

Splošno je sprejeta ocena, da slovenski državi še ni šlo tako dobro kot pod sedanjo vlado. Žal vtis kvari inflacija, ki zahteva žrtve predvsem na strani delavcev in upokojencev. Povsem nedvoumno je, da imajo pravico do zvišanja pl...