Minuli teden smo spoznavali grmičnice in dreveščnice, tokrat pa se spomnimo na rastlino, ki so jo pred dobrim stoletjem prištevali med zeliščnice. Pod drobnogled bom vzela kraljevsko begonijo, ki jo že štiri desetletja povezujem s svojo staro mamo. Mogočna barvita lončnica je namreč poleti kraljevala na senčnem hlevskem oknu, zimo pa preživela v »hiši«, to je prostoru, ki ga danes imenujemo dnevna soba. S svojo pojavo je povsem zapolnila široko okensko polico sicer majhnega okenca.

V knjigi Sobne, okenske in balkonske rastline, ki jo je France Vardjan napisal pred četrt stoletja, berem, da je ta begonija zelo razširjena pri nas na podeželju in da posebno dobro uspeva v starih, kmečkih hišah, kjer je temperatura ustaljena med 15 in 18 °C.

Janez Koprivnik pa jo je 1903. leta opisal takole: »Kraljevska begonka (Begonia rex), doma v vzhodni Indiji, ima, kakor vse begonke, velike, srčaste, nesomerno razvite liste;...