Ervin Mozetič, župnik v Postojni


Pridigar mora imeti pred očmi, da najprej pridiga samemu sebi. Da naredi korak, je potrebno, da veliko premišljuje prebrane odlomke. Premišljevanje je namreč ogledalo, v katerem ogledujemo sami sebe in spoznavamo Boga, kar je pogoj za vsako duhovno življenje, kajti le tako se ob spoznanju sebe »ponižamo« ter se ob spoznanju Boga popolnoma izročimo njemu. To je prva pridiga, ki jo govorimo sami sebi.

Če hočemo pridigati ljudem, moramo prej božjo besedo premisliti sami, saj drugim lahko prepričljivo posredujemo samo nekaj, kar nosimo v sebi. Sam mislim, da je premišljevanje nedeljske božje besede središče pobožnosti in pridiganja. Pri premišljevanju je najpomembnejše to, da spoznamo sebe. To lahko v vsej ponižnosti damo naprej tudi drugim, saj mi vedno zveni v ušesih opomin: »Gorje mi, če bi evangelija ne oznanjal.«

Pri pridiganju je potrebno tudi to, da smo se sposobni odpovedati prazni slavi in »ploskanju«....