Februar v Taizéju
Objava:
08. 03. 2008 / 23:00
Deli:
Čas branja:
3 minute
Nazadnje Posodobljeno:
04.08.2011 / 07:30
Februar v Taizéju
Februar se bliža koncu, sum bledega zelenja na drevesih napoveduje začetek pomladi
Februar se bliža koncu, sum bledega zelenja na drevesih napoveduje začetek pomladi. Zahajajoče sonce daje barve veselja pomirjujočim valovom burgundskih gričev. Z veselo, pomirjeno nestrpnostjo štejem kilometre, ki me še ločijo od Taizéja. Za mano je očem nevidna pomenljiva zgodovina Clunyja. Tok majhnega potočka, ki lahko ob hudem deževju preplavi cesto in spremeni avtomobil v čoln. A tokrat oči veselo tekajo po travnikih, pozdravljajo tu konje, tu krave, ki že vohajo novo rojevanje. Postni čas. Velika noč ni daleč.
Na levi, na desni strani ceste puščice kažejo proti kakšni romanski cerkvi, proti srednjeveškemu naselju, bolj ali manj obnovljene hiše so bile gotovo priče raznovrstnemu dogajanju.
»Grič!« Njegova romanska cerkvica si nadeva zadnje bleščeče žarke dneva. Ozka cesta se počasi vzpenja, zadnji ovinek, nikjer nobenega sprehajalca. Parkirišče je skoraj prazno, čeprav je petek. Trije avtobusi. Kako bo vse to polno čez nekaj...
Na levi, na desni strani ceste puščice kažejo proti kakšni romanski cerkvi, proti srednjeveškemu naselju, bolj ali manj obnovljene hiše so bile gotovo priče raznovrstnemu dogajanju.
»Grič!« Njegova romanska cerkvica si nadeva zadnje bleščeče žarke dneva. Ozka cesta se počasi vzpenja, zadnji ovinek, nikjer nobenega sprehajalca. Parkirišče je skoraj prazno, čeprav je petek. Trije avtobusi. Kako bo vse to polno čez nekaj...
