Na praznik Gospodovega razglašenja Cerkev proslavlja božično razodetje Boga vsemu svetu. Še zlasti nekrščanskim narodom. Prerok Izaija v prvem berilu (Iz 60,1–6) v 8. st. pred Kr. opiše svoje videnje prihoda Odrešenika kot prihod »Gospodovega veličastva«, »Luči«, torej božje navzočnosti in spoznanja Resnice, ki na prizorišče, kjer se pojavi, priteguje vse narode sveta. Človeštvo tiči v zlu in zmotah. Toda v globini hrepeni po Bogu, po njegovi navzočnosti, po njegovem odrešenju, po spoznanju resnice, po rešitvi iz klešč zla. Zato tja, kjer se to dogaja, hitijo »narodi« in kralji«.

Toda v svojem hrepenenju po odrešenju narodi sveta ne pridejo h »Gospodovemu veličastvu« samo prosit, ampak mu prinašajo tudi svoje darove. To, kar imajo dobrega. Svoje bogastvo. V luči božje navzočnosti človek, narod in človeštvo, ki tiči v kleščah zla, odkrije tudi duhovne dobrine v sebi, tudi svojo sončno stran. Tako Bogu daruje to, kar je v njem že božjega.

Za tem veličastnim staroza...