O nakupovanju v trgovinah bi lahko napisala veliko zgodb. Različnih, zanimivih, včasih tudi zabavnih. Ko sem prej hodila po trgovini, nikoli nisem pomislila, kako se v njej znajdejo invalidi na vozičku. Zdaj vidim stvari precej drugače.

Povedati moram, da so na splošno ljudje kar prijazni do mene, tako kupci kot tudi prodajalke. Pripravljeni so počakati, niso nestrpni. Vesela sem, ko kdo tudi reče, da ima čas. To tako redko slišimo. Le sem in tja se kdo jezi, postane nemiren in da čutiti, da ga ljudje, ki so drugačni, razjezijo. Ampak to je njegov problem, ne moj, si rečem.

Spominjam se, da sem z vozičkom želela v trgovino, pa se skozi vhod, kjer vstopajo kupci, ni dalo. Čakala sem ob vhodu, moja spremljevalka je medtem odšla nakupovat v trgovino. Komaj je šla noter, je že pritekla blagajničarka in mi ljubeznivo omogočila vstop z vozičkom. Pa še naročila mi je, naj se vedno obrnem k blagajni.

Zanimivo je bil...