Ko se s štajerske strani prepeljem čez Muro, vem, da sem na srčni strani moje dežele – v Prekmurju. Bliskovito se spominu navržejo mnoga imena, ki jih je škof dr. Jožef Smej v svojih znanstvenih, publicističnih in literarnih spisih oživel ter vedenje o njih pisno izročil mladim rodovom – za ponos in samozavest. Dolga je ta vrsta prekmurskih mož, plejada znanih in manj znanih, pomembnih za Slovensko okroglino, ki jih je pero Smeja – škofa, teologa, pisatelja, pesnika, prevajalca, cerkvenega zgodovinarja – enciklopedično otelo pozabi. Najlepši dragulji, ki krasijo škofa Smeja – petinosemdesetletnika.

Bogojina, kjer Ravensko prehaja v Goričko, je kraj njegovega rojstva (15. februarja 1922), otroštva, prvega šolanja, mladosti. Murska Sobota je kraj mature, Ljubljana s semestrom medicine – a je bil glasnejši rodovni spomin na kardinala dr. Jakoba Missio, mikavnejši velikan duha in vere dr. Ehrlich. Predal se je študiju teologij...