Pust in pepelnica stojita koledarsko drug ob drugem v ostrem vsebinskem in razpoloženjskem staccatu: sta pravzaprav skrajni točki na lestvici življenjskih drž: ekstravertirana norčavost in bujnost travestije, preobleke, ki iz pusta delata nekakšen praznik zamenljivosti, je čisto nasprotje asketskega zasuka navznoter, k lastni ničnosti, a tudi neponovljivosti, v katerem je utelešen duh pepelnične srede. Med njima pa je še ena, sociološko zelo očitna razlika: medtem ko so karnevali, ki ne uživajo kakšne posebne simpatije (in celo zanimanja ne) krščanskih institucij, kar viden družabni dogodek, je praznovanje pepelnice globoko »insajderska« cerkvena zadeva, katere sledi v javni kulturi so zanemarljive (če jih že sploh opazi še kdo razen etnoloških specialistov). Tradicija karnevalov je seveda starodavna, starejša od krščanstva; sodobna antropologija se je z njihovo kulturno in družbeno vlogo veliko ukvarjala in plod tega so med drugim bila presenetljiva in pomembna odkritja o fu...