»Slovenci pravzaprav nimamo ljudske pesmi, ki bi ne imela napeva. Ljudska pesem na Slovenskem se poje. Že to dejstvo samo na sebi zgovorno priča o resnični pevski naravi našega naroda in nenazadnje o pomenu glasbe znotraj naše duhovne dediščine. Ta je tako bogata, da prežema vso našo duhovno kulturo in morda včasih bolj kot jezik zaznamuje pravo narodno identiteto,« pravi Matjaž Barbo, član društva Glasbene matice Ljubljana, ki je v nedeljo, 11. februarja v Slovenski filharmoniji pripravilo prvi koncert v ciklu večerov slovenskega samospeva na ljudsko temo. Izbor skladb skladateljev 19. in 20. stoletja (Foersterja, Prelovca, Deva, Adamiča, Lipovška, Švare, Škerjanca, Ježa …) sta ob spremljavi pianistke Urške Vidic izvajala sopranistka Pija Brodnik in baritonist Jože Vidic. Ljudska pesem se zdi najgloblji izraz narodovega duha. Včasih tako močno opredeljuje glasbeni izraz, da kar ne moremo potegniti jasne ločnice med ljudskimi potezami in značilnostmi umetnega. Ne le, da skladatelji...