»Prosim, obleci se. Zdaj te že pošteno zebe.« »Ali me slišiš? Obleci se.« »Nemaš šanse!« Odgovor, ki vzame sapo … Ne, ne gre za pogovor med najstnico in mamo. Pogovarjali sta se mama in dobra tri leta stara hčerka. Nikoli se nisem povsem strinjal, da so otroci ogledalo staršev. Sedaj pa že opažam, da so nekatere poteze otrok prav neverjetno podobne potezam staršev. Predvsem tiste, ki bi jih starši najraje kar zatajili. Med njimi se najde tudi jezikanje. Strokovnjaki so mnenja, da se z jezikanjem otroci staršem maščujejo. Iz lastnih izkušenj pa lahko povem, da temu vzroku lahko brez slabe vesti dodamo tudi otroško nagajivost, neubogljivost in predrznost. Zato se je v primeru otroškega jezikanja umestno vprašati, na kakšen način sami govorimo z otrokom. Ali ga morda razvajamo ali celo besedno ponižujemo? Morda ga ne upoštevamo kot osebo, ki zasluži naše spoštovanje. Starševsko nerganje, obmetavanje otroka z negativnimi vzdevki in opazkam...