Ali se še spomnite »starih dobrih« dialektičnih naukov, ki smo jih bili vsaj tisti, ki sodimo v t. i. srednjo in starejšo generacijo, v obilju deležni v šoli in med katerimi je bil tudi tisti o odmiranju države na poti v svetlobo soc-komunističnega raja? Moram sicer priznati, da sem se kot odličen učenec, ki se je moral bolj ali manj resno ubadati tudi s samoupravljanjem in temelji marksizma, čudil, ko so ob občinskem prazniku krajevnim partijskim veljakom podeljevali priznanja »za krepitev države«. Če državo, ki bi morala po njihovem lastnem nauku odmirati, krepijo, potem bi jih vendar morali zapreti, ne pa nagraditi, sem si mislil z nemalo cinizma.

No, državo, kakršno so nam nekoč vcepljali v glavo, je s slovensko osamosvojitvijo res pobralo. Bolje rečeno: začelo pobirati, saj je dejansko izginjala postopoma, kar se je morda najbolje videlo na pravnem področju, kjer je Republika Slovenija korak za korakom usklajevala zakonodajo s svojo novo, demokratično ustavo. Več kot p...