»Pavel, služabnik Kristusa Jezusa …« (Rim 1,1).

Pavel, Pavel, kaj mi hočeš sporočiti, ko praviš, da si »služabnik Jezusa Kristusa«? Veš, s tem si spet milo rečeno »čuden«. Danes ne vemo več, kaj pomeni biti služabnik, kaj pomeni zvesto služiti gospodarju in se mu v vsem podrejati. Danes hočemo biti vsi gospodarji svojega življenja, svoje usode, svojih odločitev; danes hočemo biti vsi pametni in modri, uspešni in popularni; danes si na vse kriplje prizadevamo, da bi vsi upoštevali naše misli, naše zamisli, naše predloge; danes smo vsi izobraženi in smo na neki način »služabniki« javnega mnenja, ki nas sili k temu, da se, kjer je le mogoče, hvalimo s svojo »akademsko« pametjo … Kar tekmujemo, kdo bo večji in modrejši (žal tudi v Cerkvi) – s kraljem Davidom bi lahko rekli, da svojo dušo vzdigujemo k praznim rečem (Ps 24,4).

Po tebi, Pavel, pa me v teh skrivnostnih in svetih dneh najin Gospod nagovarja in vabi, naj tudi jaz sledim njegovemu vabilu –...