Kakor vsako leto v božičnem času sem tudi sedaj v mislih poletel preko širnega morja in preko visokih gora v svojo nepozabljeno rojstno vasico. V mislih sem izbral iz svojih spominov iz otroških let nekaj podrobnosti in se odločil, da jih napišem za božično izdajo.

Mnogo let je že poteklo, odkar živim v tej deželi, a še nikdar se mi ni pripetilo, da bi trpel toliko pomanjkanja, kot sem ga bil večkrat deležen v svojih otroških letih. Nesmiselno bi bilo trditi, da si ponovno želim pomanjkanja, ki sem ga že občutil. Pa vendar ne morem trditi, da sem v tej deželi užil več veselja, kakor sem ga v rojstni domovini, čeprav sem imel v tej deželi skoraj vedno vse potrebno na razpolago.

Razume se torej, da človek, ki je moral iti v tuji svet, v tujini ne more biti zadovoljen. Popolnoma zadovoljen bi bil človek v rojstni domovini, če bi imel tam vsega zadosti na razpolago. Mi Slovenci, ki smo šli za boljšim življenjem v tuji svet, pa nismo bili rojeni pod tako sreč...