Draga moja soimenjakinja!

Veš, kaj pomeni najino ime? Hrabra! Zato sem ponosna nate, da si zbrala pogum in opisala svojo ivljenjsko situacijo. Ne vem, koliko mladovalovcev, ki bere te najine vrstice, se počuti podobno kot ti? Ker si dobro opisala situacijo, večji del pisma navajam: »Osamljena sem. Hodim sicer v slubo in k pevskemu zboru, kjer imam določeno drubo. Hodim v eno skupino, s katero se redno dobivamo (…). Imam tudi zelo dobro prijateljico, s katero se lahko pogovorim o vsem, kar me tei. Čutim pa, da je to premalo. Gre za čas, ko nimam nikogar, s katerim bi se lahko dobila, preivljala ostali prosti čas (…). V bistvu se zelo teko prijavim na kakšno skupinsko srečanje (…), ker čutim, da bi se tam osramotila ali da tja ne spadam. Tako ostajam sama in osamljena. Počasi se zapiram vase, vedno bolj me je strah ljudi, v pogovorih se ne znajdem več. Iz alosti, obupa, hrepenenja po ljubezni se elim nekako rešiti sama, pa čutim, da ubiram stranpoti. Tako se pogosto samo...