Neznani prerok, ki ga strokovnjaki poimenujejo Drugi Izaija (Devteroizaija) nam v prvem berilu (Iz 35,1–6a.10) govori o »Gospodovih osvobojencih«. Babilonci, ki so bili mogočna velesila, so leta 587 pred Kr. uničili Judovsko kraljestvo, porušili Jeruzalem in tempelj in odvedli vrhnjo družbeno plast v izgnanstvo. Ko pa so Asirci, ki so bili prav tako velesila, premagali in okupirali Babilonce, je asirski kralj Cir leta 538 pred Kr. izdal odlok, s katerim je judovskim jetnikom omogočil, da so se lahko vrnili domov in jim celo pomagal obnoviti Jeruzalem in zgraditi nov tempelj. Ko so se jetniki vrnili, so romali »s pesmijo na Sion«, »na goro Gospodovo«, da so se Bogu zahvalili za osvoboditev. Preroku in vsemu narodu je bilo jasno, da je Bog uporabil poganskega kralja za orodje te osvoboditve. Zato so osvobojeni izgnanci obveljali za »Gospodove osvobojence«. Prerok pa je v njih zagledal podobo za poslednjo, večno osvoboditev. »Gospodovi osvobojenci« gredo na »goro Gospodovo« v »večno ve...