V Ljubljanski Drami že v drugo v svoji zgodovini izvajajo znamenito igro ameriškega dramatika Tennessa Williamsa Orfej se spušča. Besedilo tokratne uprizoritve je prevedel Zdravko Duša, ki je skušal še bolj kot prvi prevod Mire Mihelič približati izvirniku. Zato je tudi spustil raven jezika. S tem je res bolje zadel ozračje ameriškega Juga, toda hkrati ni uporabil vseh izraznih zmožnosti slovenskega jezika, s katerimi bi lahko predstavil polmeščansko mentaliteto tipičnega ameriškega mesta na Jugu.

Naslov drame, ki je povezan z grškim mitskim junakom Orfejem, daje slutiti, da dramatik želi prikazati pobeg iz na novo industrializirane ameriške družbe, ki je neusmiljena v hlepenju po dobičku in bogastvu, hkrati pa še polna rasističnih predsodkov. Toda pripetljaji na begu tokratnemu Orfeju, junaku Valu, ne dajo zaživeti novega življenja, ampak ga venomer spominjajo na svet, ki bi ga rad zapustil in ga povrhu pehajo v še hujše nasilje, zavist in maščevalnost. Toda, kot pravijo...