Triintrideset srečnih let
Triintrideset srečnih let
Zanimivo je poslušati ljudi, kako si predstavljajo srečo. Zanimivo je tudi ugotavljati, ali se počutijo srečne. Največkrat nimaš občutka, da so srečni. Večina pa postavlja kot pogoj za srečo zdravje. »Samo da bo zdravje, pa bo že šlo,« pravijo. Potem pa zdravje je, pa kljub temu ne gre. Ali pa obratno, zdravja ni, pa kljub temu gre. Znanka, katere mož je bil nekaj časa težko pokreten in na vozičku, pred nekaj meseci pa je povsem nepričakovano nenadoma umrl, mi večkrat pripoveduje, kako sta s skupnimi močmi poskušala narediti skupno življenje za oba čim bolj znosno. On ni bil nikoli siten, ona pa je tudi znala biti potrpežljiva in iznajdljiva. Zdaj, po njegovi smrti, ji je sicer težko, v tolažbo pa ji je dejstvo, da sta toliko let res lepo preživela skupaj. Kljub njegovi invalidnosti.
Foto: Karmen Smodiš
Zdaj pogosto hodi na pokopališče in sreča tam veliko ljudi. Z mnogimi se zaplete v pogovor in prav o takšnem pogovoru mi j...