Kdaj ste nazadnje uživali v značilni aromi rožičeve potice ali jedli rožičev štrukelj? Ko orehi niso bili tako lahko dostopni kot danes, so imeli rožiči več veljave. A dobri časi za rožiče se vračajo. Po njih posegajo posebej ljudje, ki ne smejo uživati kakava in so v drobno mleti rožičevi moki našli okusen nadomestek.



Rožiči so nekdaj veljali za hrano živali in revnih ljudi sredozemskih dežel, od koder so rožiči doma. Rožičevi stroki so dolgi od 10 do 15 centimetrov, pod čvrsto, a vseeno dovolj mehko lupino, da jo lahko z užitkom žvečimo, pa se skrivajo drobna semena. Zanimivo je, da so vsa semena enako težka, natančno 0,2 grama, to je en karat. Ime utežne enote izhaja iz grške besede za rožičevo seme – keration. Semena rožičev so nekdaj uporabljali za izenačevanje pri tehanju dragih kamnov. Stroki so sladki, saj vsebujejo do 50 odstotkov sladkorja, skoraj toliko škroba, nekaj beljakovin, malo maščob...