»Kdo se je igral v otroški sobi in ni pospravil za sabo?« »Od koga so te hlače tukaj na tleh?« »Kdo se je lotil bombonov, ne da bi vprašal?« In ne najde se junaka. Ali pa je junakov več in s prsti kažejo eden na drugega. Skratka, že vnaprej se ve, da so imeli arheologi pri pojasnjevanju gradnje egipčanskih piramid veliko lažje delo kot starši, ki bi želeli odkriti, kaj se je res pripetilo. Razlogov, zakaj otroci to delajo, je več. Največkrat se želijo zgolj izmazati iz težav. Malo večji želijo narediti vtis o sebi, posebej v šoli. Spet drugi želijo ljudi ob sebi »prinesti okrog«, kot pravimo. Ko se starši srečajo s prvo otrokovo lažjo, je tukaj nova skrb. Ali mu še lahko zaupam? Kdaj govori resnico in kdaj laže? Kaj storiti? Ali na silo izvleči resnico na dan ali vse skupaj pustiti pri miru? Laganje je treba vzeti zelo resno in se z otrokom o tem pogovoriti. Najpomembneje je, da vam otrok zaupa. To je pogoj, da se vam bo odprl in vam p...