S s. Mojco Šimenc, predstojnico slovenskohrvaške inšpektorije Hčera Marije pomočnice (salezijank), smo se ob svečnici, dnevu posvečenega življenja, pogovarjali o zgodbi njenega poklica in o njenem pogledu na redovništvo: kakšen je pravzaprav dober redovnik ali redovnica, s čim danes najbolj izziva svoje okolje, na katere skušnjave mora biti pozoren in kako naj živi zaobljube, da ga/je ne bodo dušile, ampak osvobajale.

Sestra Mojca Šimenc (foto: Tamino Petelinšek)

Kaj je tisto, zaradi česar posvečenega življenja ne bi zamenjali s kakšnim drugim načinom življenja? V čem je lepota posvečenega življenja?

V posvečenem življenju iščem lepoto, božjo lepoto kot tako, Boga samega, pa tudi to, kako to lepoto prenesti na odnose v skupnosti, na odnose z ljudmi, v Cerkev. Drugo pa je zavest osebne poklicanosti, ki je temelj tega izkustva. Velikokrat sem se vprašala, zakaj sem ravno redovnica in ne kaj drugega. Lahko bi...