Sveta Otilija (Tilka), redovna ustanoviteljica, opatinja

Vojvoda Alzaški in njegova žena sta dolgo časa pričakovala naslednika. Ko se je naposled njuna goreča želja le izpolnila, se je na vojvodovo veliko žalost rodila slepa deklica. Čeprav kristjan, je ukazal, da jo morajo umoriti, da družina ne bi trpela »sramote«. Materi se je posrečilo, da jo je skrivaj dala v rejo in vzgojo dojilji v samostanu Baume-les-Dames. Otilijino življenje je prepleteno s čudeži in legendami. Tako je po čudežu pri krstu ozdravela in spregledala. Čez leta jo je brat Hugon pripeljal na domači grad, da bi jo oče videl in sprejel, a je vojvoda sina tako močno udaril, da je obležal mrtev na tleh. Otilija je brata oživila, pred besnim očetom pa zbežala in se skrila v skalo, ki se je pred njo odprla. Kos skale je padel na očeta in ga ranil. Otilija se je šele po dolgih letih vrnila domov, takrat pa najde očeta skesanega. Podari ji hrib Hohenburg pri Strasbo...