»Odkar sem Bogu izročila svoje življenje, me ni več strah prihodnosti. Njemu izročam svoj čas, in dogajajo se čudovite reči. Kar je bilo še pred kratkim nemogoče, se danes dogaja pred mojimi očmi,« tako je pripovedovalo dekle, ki je v eni izmed skupin mladih iščočih kristjanov vzelo vero in Kristusa zares.
Nekaj podobnega se je dogajalo pred dva tisoč leti. Mlado judovsko dekle je vzelo božje besede zares. V brezmadežni prosojnosti duše se je njeno srce razveselilo ob prihodu angela Gabrijela. Kot poročajo evangeliji, je Marija popolnoma zaupala Bogu, čeprav ni vedela, ni mogla razumeti, »kako se bo to zgodilo«.

Kar naprej se človek srečuje z umerjanjem razuma in vere. Čeprav si ne nasprotujeta, si največkrat, sploh v sodobnem času, stojita nasproti, celo kot nezdružljiva in sovražna pola človeške resničnosti. Z »znanstvenim« razumom bi Marija gotovo odklonilno odgovorila na angelovo sporočilo. Samo s slepo vero ne bi v...