Do sedaj smo spoznali 22 svetopisemskih rastlin. V pisani zakladnici se skrivajo še žita, ječmen, dvozrna pira in trda pšenica, vinska trta, kadilo Boswellia sacra, mira Commiphora molmol, brškin Cistus incanus, mastika Pistacia lentiscus, atlantski terebint Pistacia atlantica, akacija Acacia tortilis in španski žulj Scolymus hispanicus.

Tokrat se, v pričakovanju praznika svetega Miklavža, posvetimo mogočnemu drevesu rožičevcu. Iz otroštva se spominjam, da smo v darilni vrečki ali na peharju skupaj s suhim sadjem dobili tudi rožiče. Nismo vedeli, kaj naj storimo s trdimi posušenimi stroki. Sladkega okusa se še danes dobro spomnim, saj smo z mlečnimi zobki grizljali po trdi lupini. Podobnih težav pa ni bilo, ko smo se lotili slastne rožičeve potice!

Rožičevec Ceratonia siliqua izvira iz Arabije. Od tam se je v starem veku razširil po Sredozemlju. To je izjemno skromna rastlina, saj raste na skalnatem terenu, kje...