Igrivi nedeljski družinski dopoldnevi, skupna priprava hrane in pogovori ob dolgih kosilih, branje pravljic, ustvarjanje adventnega venčka z vsemi okraski, ki smo jih nabrali na jesenskem sprehodu, skupna molitev z rožnim venčkom iz kostanja … So to želje, hrepenenja, prividi, nedosegljivost ali resničnost v naših družinah? Odgovorimo si lahko različno, glede na svoje izkušnje, zmožnosti, vedenje in trud.

V družini z zasvojenim družinskim članom so takšni dnevi zgodovina ali pa jih nikoli ni bilo. V njih je strah, tesnoba, sram, razočaranje; vsa paleta čustev in občutkov.

Pri še nerazrešenemu dvomu ali povsem jasnih zaključkih, da je mladostnik oz. otrok zasvojen, se pojavi vprašanje, kako naprej. Za mnoge starše je spoznanje in priznanje, da je v njihovi družini zasvojenost, premočno in preveč pretresljivo dejstvo. Najbolj nevarno je, da v teh trenutkih prevladajo močna čustva, ki onemogočijo razumno odzivanje in ukrepanje v umir...