»Resnično, povem ti: Danes boš z menoj v raju!« (Lk 23,43)

Evangelist Luka je dramo pod križem zasnoval človeško občutljivo, družbeno kritično in versko preroško.

Prvo dejanje je versko-politično. Voditelji ljudstva in veliki duhovniki so uprizorili prvo norčijo pod križem:

»Druge je rešil, naj reši sam sebe, če je Kristus, božji Maziljenec.« Potujoči rabi, Jezus iz Nazareta, je vladajočo versko elito vrgel iz tirnic njihove moči, jo razgalil v njihovi samozadostnosti in jo ogrozil s preprostimi resnicami življenja: da je potujoči Samarijan lahko bolj človeški kot duhovnik v službi Postave, da je izgubljeni sin lahko bližje Očetu kot garaški starejši sin, ki je zvest vrednotam domačije. V žalitvi, ki jo naslovijo umirajočemu rabiju na križu, je tudi razočaranje: ta Jezus na križu ni pričakovani Mesija, je njegovo nasprotje.

Interpreti drugega dejanja so vojaki. »Če si judovski kralj, reši sam sebe!« Grozljiv...