Gotovo se vam je že kdaj zgodilo, da si vas je hotel kakšen neverujoči na račun vaše vernosti malo privoščiti in vam navrgel, da smo verniki ovce. Meni se je že precejkrat in se mi še dogaja, vendar zadnje čase sogovornike spravljam sam v zadrego z odgovorom, ki ga ne pričakujejo: »Res je in sam sem ponosen na to!« Včasih odgovor tudi pojasnim, kot ga nameravam sedaj vam. Za pojasnilo dovolite nekaj vprašanj. Kakšen je moj odnos do pastirja, Kristusa? Sem mu enakopraven ali podrejen? Sem tako mogočen in pameten ali morda ne? Ali sam poznam pot do sočnih pašnikov ali ne? Ali vem, kje preži nevarnost? Ali ob soočenju z volkovi moja kopita zadostujejo ali ne? Ali torej pastirja sploh potrebujem ali ne? Vse te osnovne dileme ljudje od časov izvirnega greha naprej razrešujemo na tak ali drugačen način. Napuh se nam zoperstavlja, a krščanska antropologija človeka postavlja na realna tla. Čim bliže smo pravim odgovorom na zgornja vprašanja, večjo imamo vero, bolj smo kristjani.

O...