»Vsi vas bodo sovražili zaradi mojega imena, a niti las z vaše glave ne bo propadel« (Lk 21,17–18).

Kar je doletelo učitelja, bo slej ko prej doletelo tudi učenca. Preden je evangelist Luka zapisal poročilo o Jezusovem trpljenju in smrti, je izpostavil zanimivo podrobnost. Učenci so strmeli nad lepoto jeruzalemskega templja, ki je bil okrašen z lepimi kamni in zaobljubnimi darovi. Jezus je njihov pogled usmeril čisto drugam: tempelj bo porušen, ne bo ostal kamen na kamnu. Učence je zanimalo predvsem, kakšno bo znamenje tega razdejanja in kdaj se bo to zgodilo. Jezus je v nadaljevanju spregovoril o vojnah in vstajah, potresih, kužnih boleznih, lakoti in preganjanju. Izmaknil se je radovednosti učencev, ki so hoteli vedeti za uro in čas konca sveta, zato da bi jim povedal nekaj bolj pomembnega.

Ni dobe, ki ne bi poznala preizkušnje; od hudih bolezni, vojn, revolucij, naravnih nesreč. Ali vse te preizkušnje ne spadajo v obdobje priprave na nekaj večj...