O Volovji rebri nad Ilirsko Bistrico se zadnja leta govori in piše skorajda več kot o Triglavu. Ta prepišen greben med Veliko Milanjo in sto petdeset metrov nižjo Milanko, ki so ga do nedavnega poznali le domačini, je prišel v časopise in revije zaradi nameravane gradnje vetrne elektrarne. Res je, da poraba električne energije pri nas močno narašča, vendar se je treba za tako velike posege v naravo odločati preudarno in ne pod vplivom trenutnih ekonomskih interesov. Saj ni težko prevrtati hriba, zgraditi avtoceste, poplaviti doline, med stare hiše vriniti modernistične stavbe ali na valovitem slemenu postaviti vetrnic.
Težava je v tem, da okolju ne moremo vrniti prvotne podobe in vsebine, če se izkaže, da je bila odločitev za tak poseg zgrešena.

Čeprav je okolica Volovje rebri preprežena z gozdnimi cestami, je vzpon nanjo najmikavnejši, če ga začnemo v dolini. Ko se iz Pivke in Knežaka pripeljemo v Šembije, zavijemo za ovinko...