Nepopisna in razkošna lepota
Nepopisna in razkošna lepota
V opombi pesmi Ulimja, ki jo je posvetil svojemu dobrotniku, olimskemu župniku Jakobu Prašnikarju, je bl. Anton Slomšek zapisal, da je sveta Ema ustanoviteljica ženskega samostana v Krki na Koroškem, ki je bila doma na gradu Pilštanj, ob neki priložnosti, ko se je mudila v svojih krajih, odkrila lep izvir. Tedaj je vzkliknila: »Hier ist Wohlhimmel!« (Tukaj so prava nebesa!). Iz besede Wohlhimmel naj bi torej nastalo Olimje.
»Ljudem, ki zadnjih nekaj dni vstopajo v našo cerkev, zastane dih ob pogledu na obnovljen glavni oltar. Nepopisna lepota! Skladnost barv, prostora in opreme je tako dovršena, da mnogi vzklikajo: ‚Saj to so nebesa!‘ /…/« Takšen je bil nagovor sedanjega župnika p. Ernesta Benka v prazničnih dneh njegovim župljanom, ko je bilo z blagoslovitvijo obnovljenega oltarja (delo mojstra Miha Legana iz Žužemberka, pod vodstvom strokovnjakov regionalnega zavoda za varstvo kulturne dediščine iz Celja) okronano veličastno delo. Slovesnost na zahvalno nedeljo, 4. novemb...