Foto: Tamino Petelinšek

»Ne morete biti svetnik,« mi je zelo stvarno rekel eden izmed učencev.

Moram priznati, da me je to malo vznemirilo, saj sem pravkar rekel svojim dijakom v katoliški gimnaziji, da želim biti svetnik. Zato sem pač vprašal, ali lahko kar koli naredim, da bi si – če že drugega ne – izboljšal možnosti za to.

»Ne,« je rekel drugi. »Če hočeš biti svetnik, moraš biti mrtev. In vi niste mrtvi.«

Vse skupaj se je zdelo kot precej logično sklepanje. Raje sem izpostavil to, da mora oseba verjetno narediti nekaj v svojem življenju, da konča kot svetnik v nebesih. Učenci so očitno v globokem premišljevanju obmolknili.

»Mislim, da ljudje, ki živijo vsakdanje življenje ne morejo biti svetniki,« se je le oglasil eden. »Morajo biti duhovniki ali pa nune.«

»Ampak vse nune niso svetnice!« se je oglasila druga. »Vsi duhovniki tudi ne!« Sošolci so...