Tvoje obličje iščem …
Tvoje obličje iščem …
V soboto, 6. oktobra, sem prišla v skupnost v Jeruzalem ... Iz Kajfe sem odšla že včeraj popoldne. Odpeljala me je s. Anna
V soboto, 6. oktobra, sem prišla v skupnost v Jeruzalem ... Iz Kajfe sem odšla že včeraj popoldne. Odpeljala me je s. Anna. Pri frančiškankah, misijonarkah Marijinega brezmadežnega srca, ki imajo bolnico v rokah, sem se izredno dobro počutila. Sester je osem: pet jih je iz Italijank, dve iz Iraka, ena z Malte. Bolniških sob je za 65 bolnikov; oseb, ki delajo v bolnišnici, pa več kot 80. Bolnišnica je blizu morja, ampak jaz nisem mogla na morje, čeprav me je toplo sonce vabilo in valovi morja, ki so bučali in se dvigali kot srebrne žogice ali prozorni kristali. To me je poneslo v neizmerno globino in širino Stvarnikove ljubezni. Moje premišljevanje o tem je bilo nekaj čudovitega, obogateno tudi s praznikom sv. Frančiška Asiškega. Ob branju nekaterih odlomkov tega svetnika sem uživala njegovo ljubezen do Kristusa, njegove avanture te ljubezni, opisane s takim svetniškim zagonom in pesniško dušo, da sem kar sama postala, kljub bolečinam in temni prihodnosti, ogenj, plamen, nežno...