Praznik vseh svetih ni praznikih mrtvih, ampak »živih«. Je praznik vseh, ki so živeli sveto (dejanja še vedno živijo), tudi tistih, ki še niso razglašeni za svete, in vseh, ki smo še na poti prizadevanja za svetost. Vse najboljše!

Ta praznik sem želela približati prvošolcem še pred jesenskimi počitnicami. Skupaj smo iskali odgovore na vprašanja: Kdo so sveti? Kako tudi mi lahko postanemo sveti? Ali poznamo koga? Presenetil me je fantič, ki je pogumno odgovoril: »Moja mami!« Sledili so odgovori: »Moj oči. Moja babi. Dedi. Učiteljica. Zdravnik, ki je bil tako prijazen, ko sem bil v bolnici …« Koliko svetnikov je med nami. Hvala Bogu! In ko smo ugotovili, da si vsi želimo postati sveti, smo si zadali nalogo, kako si bomo v času jesenskih počitnic za to prizadevali. »Trudili se bomo, da ne bomo delali ničesar, s čimer bi starše užalostili,« so predlagali sami. Naslednji dan pa mi je ena od mam pripovedovala, kako ji je sin zaupal: »Od...