»Zahej, hitro splezaj dol, danes moram namreč ostati v tvoji hiši« (Lk 19,5).


Ne vem prav dobro, kako se počutijo ljudje majhne postave. Dobro pa vem, kako je tistim, ki smo visoke postave. Odkar sem pri svojih enajstih ali dvanajstih letih zrasla »kot konoplja« in dosegla svojih 170 cm, me tile centimetri večkrat spravljalo v zadrego. Dobro moram na primer paziti, kadar stojim ali sedim spredaj, ker utegnem zakriti pogled tistim, ki so za mano na tiste, ki so pred mano. Večkrat pa to vendarle prinaša ugodnosti. Ob množičnih prireditvah smo tisti, ki smo za glavo višji od drugih, vsekakor privilegirani, ker lahko vsaj nekaj vidimo. So pa zato ljudje majhne postave večkrat bolj iznajdljivi.

Kot na primer tale Zahej, ki deluje zares prisrčno. Majhne postave je in ne more prav dobro videti, kdo je Jezus, zato steče naprej in spleza na divjo smokvo. Na kraj, kjer domneva, da mora iti n mimo. In on res gre mimo. Res pride prav pod njegovo smokvo. Zahej ga vid...