Medicina naredi za človeka veliko, ne pa dovolj. To je dr. Metka Klevišar opazila že pred desetletji, ko je še delala na onkološkem inštitutu. Porodila se ji je zamisel o spremljanju umirajočih in njihovih svojcev – po demokratizaciji leta 1992 je v okviru Škofijske Karitas ustanovila skupino za spremljanje hudo bolnih in umirajočih, leta 1995 pa je skupina prerasla v samostojno organizacijo, Slovensko društvo hospic. »Mi ne pomagamo umirati, ampak pomagamo živeti do konca,« je vodilo hospica. Ob dnevu paliativne oskrbe so v oktobru v knjižnici Otona Župančiča pripravili okroglo mizo in tako širšo javnost seznanili z delom in poslanstvom hospica.


Prebivalstvo se stara, potrebe se večajo

»V modernem času opažamo, da se življenjska doba podaljšuje in da je s tem vse več starejših oseb neozdravljivo bolnih. Pri osveščanju o lastnem zdravju pa, žal, pogrešamo pogovore o tem, kako preprečiti stiske, ki jih prinaša čas...