Dr. Marija Stanonik o spravnih zgledih, ki nas učijo odpuščanja (foto: B.Š)

»Koliko lepši bi bil svet, ko bi vsaj kristjani bolj zares jemali besede: Odpuščam in prosim odpuščanja, če že od vseh Zemljanov tega ni mogoče pričakovati. Jezus je vedel, kaj je v človeku, zato ni naključje, da je v molitev, ki jo je zaupal svojim učencem, na nebeškega Očeta naslovil tudi prošnjo: ... in odpusti nam naše dolge. Pri tem nam kar huškne mimo zavesti drugi del prošnje, ki zahteva našo udeležbo: kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom. Na križu umirajoč nam je dal odličen, neprekosljiv zgled takega ravnanja: Oče, odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo.« Te besede lahko beremo v uvodu knjižice, ki je nedavno izšla pri založbi Družina in že z naslovom Odpuščam in prosim odpuščanja razodeva, k čemu je naravnana – k spravi, ki je skupaj z odpuščanjem kakor »biser pri školjki,...