Odločil sem se, da stvari vzamem v svoje roke, saj jih žena ni znala ali pa ni hotela urediti. A rezultati so porazni. Sedaj smo vsi skregani, pa čeprav ne vemo, zakaj!


Da ste vzeli stvari v svoje roke, kot pravite, je sad dolgega potrpljenja. Iz leta v leto ste vse bolj čutili, kako tašča izkorišča vašo ženo in jo zapleta v svoj nerazrešeni zakonski odnos. Žena se je zato nenehno morala odločati proti svojemu očetu. Ob pritiskih je bila nemočna, žalostna in je skušala zadeve reševati z nenehnimi odhodi domov, s stalnimi telefonskimi klici in še in še. Nemir pa se je le poglabljal. Ko se je po vašem nasvetu žena končno zatekla po pomoč k očetu oziroma ga prosila, naj že enkrat nekaj stori, da se bodo vse te živčne »vojne« končale, se je prava »vojna« šele začela. Po vašem posredovanju, ko ste obema povedali, kar jima gre, je ogenj v strehi. Žena vas obtožuje grobosti in zagovarja svoje starše. Razdor se je naselil...