Ni veliko župnij na Slovenskem z eno samo cerkvijo, farno, tudi ne takih, ki bi imele lasten župnijski dom, in prav tako ne, da bi isti župnik služboval že nad trideset let. Takšna, z vsemi tremi navedenimi značilnostmi in posebnostmi, je župnija Šentjanž na Vinski Gori.

Obiskali smo jo v dneh velikega slavja, ko so blagoslavljali obnovljeno cerkev sv. Janeza Krstnika. Svetišče, kot svetilnik stoječe na najvidnejšem kraju sredi Vinske gore, mogočno v svoji zunanji podobi in zgovorni belini, domala spojeno s Krstnikovim domom in župniščem, je že od daleč zbujalo občudovanje in spoštovanje. Še toliko bolj, ko smo stopili pod njegove starodavne oboke. Vse v njem, najbolj pa nov oltar, sloneč na okroglem kamnu kot knežjem in ob straneh na dveh valovitih stebričih, je govorilo: tu ima duhovnik prvo in pomembno mesto. Nismo se zmotili. Po vsem slavnostnem dogajanju je bilo mogoče začutiti živo povezanost ljudi, da so kot družina, župnik Anton Krašovec pa...