Lurški škof mons. Jacques Perrier je leta 2003 povabil na pogovor petnajst rektorjev Marijinih narodnih svetišč z željo, da bi se med seboj povezali, si izmenjali izkušnje in skupaj iskali odgovore na pastoralne potrebe.

Kot škof največjega romarskega središča se je zavedal, da so božje poti duša naroda, odlična evangelizacijska središča in v službi oznanjevanja vesele novice o odrešenju. Ugotovil je, da v razkristjanjeni Evropi pomen romarskih središč raste, saj so to kraji, kjer se človek lahko umiri in zajame novih moči za duhovno svobodo ter se obvaruje pred ideologijami, ki zasužnjujejo (liberalni kapitalizem, porabništvo). Ob srečanju s koreninami vernosti se v ljudeh prebujajo tudi vprašanja o pravi življenjski poti in večkrat dobijo spodbudo za pomembnejši korak ali življenjsko odločitev.

Zakaj jih je izbral petnajst? Ker je bilo takrat toliko skrivnosti rožnega venca. Ko je papež Janez Pavel II. dodal še skrivnosti svetlobe, se j...