Nedavno smo lahko brali, da so na obrobju enega slovenskih mest odprli pasje pokopališče. O tem si lahko mislimo, kar si hočemo, toda dejstvo je, da se mnogi lastniki psov tako navežejo nanje, da jih želijo imeti pokopane na za to določenem prostoru.

Na ta dogodek me je spomnil neki prijatelj, ki so ga zelo prizadele izjave Janeza Stanovnika in še nekega drugega uglednega politika iz njegove politične opcije, ki sta z govorjenjem o prekopavanju in preštevanju kosti in celo diskvalifikacijami ljudi, ki to počnejo, izrazila svojo in ne samo njuno prizadetost, ker slovenska javnost v vsej svoji krutosti odkriva drugo plat revolucije, ki nas je 50 let vodila v svetlo prihodnost.

Razumem, da je po večdesetletnem hvalisanju zgodovinskega obdobja, zlasti pa prednostnem uživanju njegovih sadov, ko so bili njegovi nosilci nadljudje, izjemno težko priznati, da je raslo iz krvi in trohnjenja v brezimnih množičnih grobiščih, s katerimi je posejan velik del Slovenije. Prav neve...