Tako sta neverjetno povezana, da je vse podrejeno temu odnosu. Ona samo pokliče, in moj mož vse pusti in odide. Pri tem se ves čas jezi, izgovarja grde besede, a vseeno gre k njej.


Da vam je težko dojeti to njegovo obnašanje, je povsem razumljivo. Tako kot vi tudi mož čuti veliko ujetost, iz katere se ne more rešiti. Edino on lahko kaj naredi, a niste prepričani, da bo zares kaj storil. To vas spravlja v obup. Razočarani in jezni ste. Razočarani ste tudi nad njegovo materjo, ki bi morala razumeti, da je njeno vtikanje v vajin odnos nedopustno.

Mož je živel brez očeta. Nikoli ga zares ni poznal. Ostala sta tujca. Niti na vajino poroko ga ni bilo. Po vaših besedah bi bil vaš mož veliko bolj sproščen, če bi bil v njegovem življenju tudi oče. Treba vam je pritrditi, da je oče steber varnosti in zatočišče, kamor naj bi se otrok lahko vedno zatekel. Vsega tega vaš mož ni imel, oče mu tega ni dal. Zato pa se je njegova...