Leto 2006 se je prevesilo v leto 2007. Preteklo leto je bilo izjemno razgibano tako na političnem kot na drugih področjih. Odigravali so se veliki dogodki in pomembne odločitve. Mnogokrat žal tudi v veliki napetosti, nasprotovanjih in nesoglasjih. Zaželeno bi bilo, da bi bilo le-teh v prihodnje čimmanj.

Sedaj pa k dejstvom, o katerih bom tukaj spregovorila. O krivicah, ki so se dogodile mnogim družinam v Sloveniji v vojnem in povojnem času, se šele v zadnjih letih javno razpravlja, se jih razčiščuje in o njih piše. Mnenje mnogih pa je, da je to preteklost treba pozabiti in se zazreti le v prihodnost. To se sliši zelo lepo! Vendar pa se vsi tisti, ki smo okusili, doživeli krivice v vojnem in povojnem času, s takšnim razmišljanjem ne moremo sprijazniti.

V tem sestavku ne bom pisala o umorih naših očetov, naših staršev in tudi ne o bolečih izkušnjah, ki smo jih otroci žrtev doživljali. To sem storila v člankih Kadar človečnost v človeku zamre, Čas, ki mi n...