To drobno žitno zrno je pražito in divje raste po vsej zemeljski krogli. Z izkopavanji so dokazali uporabo prosa že v kameni in bronasti dobi. Tako je ob boku z lanom med najstarejšimi kulturnimi rastlinami. V srednji Evropi je bilo proso simbol vztrajnosti in plodnosti. V ta namen si je nevesta pred poročnim obredom natresla prosena zrna v čevlje, svati pa so mladoporočenca med obredom s prosom posipali.



Zanimiv je star način konzerviranja. Sadje in meso so zavili v laneno krpo in ga zakopali v proso. Nadvse trdo seme je suho in ne vleče nase nobene vlage. Verjetno je razlog v veliki vsebnosti kremenčeve kisline, ki ima sposobnost konzerviranja.

Že starorimski pisec Plinij je proso opisal kot žito najvišje vrednosti. Tudi danes ga prehranski strokovnjaki zaradi vsebnosti mineralov nadvse cenijo.

Vsebuje precej beljakovin, od tega osem esencialnih aminokislin. Uživanje prosa izboljšuje očesni vid...