V zgodnjem torkovem popoldnevu je naše uredništvo podobno mravljišču, v katerem vse vre in vrvi. Novinarji mrzlično pregledujejo članke in vnašajo popravke, sodelavci za računalniki hitijo z oblikovanjem strani, po hodnikih odmevajo nagli koraki in glasne besede, ki le stežka prikrivajo ščemečo živčnost. Časa ni več veliko, mudi se ... Naposled so vse strani narejene. Družina enako kot že Kažipot pred njo v elektronski obliki odpotuje v Delovo stolpnico, kjer bodo strani razporedili po polah in jih pripravili za tisk. Napetost v uredništvu naglo popusti. Delo smo pripeljali do konca po najboljših močeh, zdaj morajo svoje opraviti le še v tiskarni.


20.000 izvodov na uro

Petnajst minut pred sedemnajsto uro popoldne me Janez Lah, vodja proizvodnje v Delovi tiskarni v Črnučah, pospremi do 25 metrov dolgega tiskarskega stroja, ki z veliko naglico bruha sveže natisnjene Kažipote. Neobrezani izvodi, ki jih tekoči trak prinaša skozi...