»Bivše svetišče razpada; občasno ga uporabljajo za hlev.« Takšno oceno najdemo v knjigi Cerkve na Kočevskem nekoč in danes, ki so jo leta 1993 izdali ob 600-letnici kočevske župnije, opisuje pa takratno stanje cerkve sv. Andreja v župniji Mozelj.

Baročni biser – temeljito predelana cerkev je bila posvečena sredi 18. stoletja – je v resnici dolga povojna desetletja žalostno propadal in tako delil usodo številnih sakralnih objektov opustošene Kočevske: nekateri so bili uničeni že med vojno, druge je po njej kot »sad« sistematičnega protiverskega in protinemškega besnila doletelo rušenje, tretji pa so bili prepuščeni neusmiljenemu zobu časa in tako postopnemu propadanju, saj ob vseh omejitvah, ki so onemogočale normalno versko življenje v že sicer izpraznjenih krajih, ni bilo nikakršnih možnosti za temeljito obnovo.

Toda časi so se vendarle spremenili in to, kar je bilo o suhopotoški cerkvi sv. Andreja zapisano pred poldrugim desetletjem, zdaj nikakor ne v...