Teden, ki je za nami, je zaznamovalo neurje in poplavljena območja. O tem se nismo le veliko pogovarjali, ampak smo lahko bili tudi priče solidarnosti številnih Slovencev. Preizkušnja tolikih v naravni nesreči nas je povezala v prizadevanju za dobro in skrbi za sočloveka.

Naravne nesreče so vsem nam tudi v izpraševanje vesti. Bolj kot kadarkoli drugič se zavedamo svoje nemoči kljub vsem zavarovanjem, kljub vsemu udobju. V trenutku lahko ostaneš brez vsega in se začneš veseliti malih stvari, ki so bile do sedaj tako same po sebi umevne. Streha nad glavo, kozarec pitne vode, prostor, kjer mama lahko skuha kosilo, klopca pred hišo, stisk roke, vzpodbudna beseda … Kako zelo potrebujemo drug drugega!

Večkrat nam godi, da smo sami s seboj in nimamo časa za druge, apostol Pavel pa nas danes v drugem berilu vzpodbuja: »Prizadevaj si za pravičnost, pravo pobožnost, za vero, ljubezen, stanovitnost in krotkost« (1 Tim 6,11). Vzpodbuja nas, da si prizadevamo za bistven...